Olimpijsko dvigovanje uteži

Olimpijsko dvigovanje uteži je eden redkih športov (če ne celo edini) kjer se združijo vse karakteristike, ki jih športnik ali športnica potrebuje:

1. Gibčnost
2. Ravnotežje
3. Hitrost
4. Eksplozivnost
5. Odličen odriv
6. Simetrija
7. Moč

1. Olimpijsko dvigovanje uteži je šport kjer je gibčnost na najvišjem nivoju (izjema je le gimnastika) to je najosnovnejša prvina, ki jo mora imeti vsak dvigovalec in vsaka dvigovalka, če želi uspešno trenirati in tekmovati v Olimpijskem dvigovanju uteži. Pri vseh začetnikih se najprej oceni nivo gibljivosti in na podlagi te ocene se odredi trening.

Pri dekletih, ki želijo trenirati olimpijsko dvigovanje uteži, po večini ni težav. Tudi dekelta, ki imajo nekoliko slabšo gibljivost v ramenih, kolkih in/ali gležnjih le to hitro odpravimo s posebnimi vajami in po le nekaj treningih (dveh ali treh tednih) lahko že normalno sedejo v počep, ki je osnovna prvina Olimpijskega dvigovanja uteži.

Znatno več težav imajo fantje in to ne samo odrasli fantje ampak že najstniki. Kot vse kaže ima dolgotrajno sedenje na fante bolj »katastrofalne«posledice kot na dekleta. Žal v zahodnem svetu sedimo na WC-ju namesto, da bi čepeli in zaradi tega imamo cel kup težav v življenju.

2. Odlično ravnotežje je za Olimpijsko dvigovanje uteži nujno potrebno čeprav na prvi pogled tega ni opaziti. Torej, dokler mi dvigujemo uteži, ki ne presegajo 100% lastne teže lahko slabo izvedene dvige nekoliko popravimo z močjo, ko pa pri dvigih Olimpijskega dvigovanja uteži teža bremena preseže težo dvigovalca ali dvigovalke le-ta ne more več »popravljati« slabo izvedenega dviga z močjo.
3. Olimpijsko dvigovanje uteži je šport pri katerem se športniki in športnice gibljejo ekstremno hitro. Brez težav jih lahko postavimo ob bok vrhunskim šprinterjem in šprinterkam. Ko gledaš Olimpijsko dvigovanje uteži po televiziji ali na Youtubu bodi pozoren/a na to kako hitro se dvigovalec ali dvigovalka POTEGNE* pod drog. Pri večini vrhunskih dvigovalk in dvigovalcev je tako dvig bremena kot poteg pod njega izveden precej hitro. Seveda je dvig počasnejši, ker gravitacija vleče breme navzdol in ko damo z boki bremenu vzgon se moramo bliskovito potegniti podenj in za ta »manever« imam le stotinko sekunde.

*POTEGNE pri Olimpijskem dvigovanju uteži se atleti in atletinje vlečejo pod breme in nikakor ne skačejo ali padajo dol, za to ni časa in če naletiš na trenerja, ki te ne zna naučiti kako se potegeneš pod breme je boljše najti drugega. Trenerjev za Olimpijsko dvigovanje uteži pa v Sloveniji žal ni prav veliko.

4. Eksplozivnost je še ena od prvin, ki jih pri Olimpijskem dvigovanju uteži ne moremo zanemarjati. Je res, da pride na vrsto šele, ko že znamo pravilno dvigniti utež od tal nad glavo ampak je nujno potrebna, da lahko damo uteži zadosten vzgon, da imamo čas se potegniti pod njo. Z zadostno eksplozivnostjo pri Olimpijskem dvigovanju uteži pošljemo breme naravnost gor in ta trenutek izkoristimo in se lahko potegnemo dol. Bolj smo eksplozivni višje bomo poslali breme in hitreje se bomo potegnili podenj.
5. Ko gledamo tekmovanje v Olimpijskem dvigovanju uteži nam nikakor ne more biti jasno zakaj bi bil odličen odriv potreben pri tem športu. Pa poglejmo: ko treniramo Olimpijsko dvigovanje uteži se morajo noge v tistem trenutku, ko se potegnemo pod breme, ekstremno hitro skrčiti ravno tako kot, če želimo čim višje skočiti. S stegnjenimi nogami bomo skočili morda trideset centimetrov visoko, če pa noge skrčimo v najvišji točki pa bo naš skok znatno višji, morda celo 80cm. Ti dve števili sta le za primerjavo, vrhunski športniki in športnice, ki trenirajo Olimpijsko dvigovanje uteži, so v večini sposobni skočiti do višine svojih prsi. Ta višina pa je zavidanja vredna za vse športnike in športnice, ki trenirajo katerikoli šport kjer je dober odriv ključnega pomena (košarka, odbojka, rokomet…).
6. Atleti in atletinje, ki trenirajo Olimpijsko dvigovanje uteži imajo od vseh najbolj simetrično močno telo. Tukaj naša dominantna stran ne igra nobene vloge, celotno telo mora biti enako močno saj nesimetrije vodijo v neuspešne dvige in celo v poškodbe. Vsi športniki se do neke mere ukvarjajo z dvigovanjem uteži in vrhunski športniki iz vseh panog trnirajo Olimpijsko dvigovanje uteži vsaj do neke mere (večinoma le nalog).
7. In seveda moč! Domnevam, da ga ni človeka, ki bi dvomil, da je kateri športnik ali športnica močjnejša kot dvigovalci in dvigovalke uteži. Izjemi sta morada powerlifting in strongmam ampak nobeden od teh dveh športov ni na olimpijskih igrah. Ljudje, ki trenirajo Olimpijsko dvigovanje uteži imajo glede na hitrost s katero premikajo breme daleč navišji odstotek moči.

Olimpijsko dvigovanje uteži je šport, ki bi ga morali na rekreativni ravni nujno obvladati vsi ljudje. Če bi bilo prav bi se Olimpijsko dvigovanje uteži in gimnastiko treniralo v vseh osnovnih šolah vse dijake (torej, vedno obstajajo izjeme ampak teh je malo) in otroci bi bili gibčnejši, močnejši, bolj simetrični in tako naprej in tako naprej.

Živimo v družbi v kateri znamo vsi voziti kolo in znamo vsi plavati med tem, ko le redko kdo sede na kolo več kot enkrat na teden in skoraj nihče ne plava več kot tistih 10 dni v letu, ko gremo na morje. Po drugi strani pa res redko kdo zna pravilno pobrati breme iz tal, sploh težko breme. Velika večina ljudi si poškoduje hrbet (ali kaj drugega) med tem, ko dvigne le neznatno breme ali celo le sami sebe. Kolikokrat smo že slišali: »včeraj sem se sklonil, da bi pobral svinčnik, pa me je vsekalo v hrbtu!« oziroma nekaj v tej smeri…

Olimpijsko dvigovanje uteži se na prvi pogled zdi kot precej dolgočasen šport, ko pa enkrat vemo kaj gledamo pa je to šport, ki si zasluži prav toliko pozornosti, kot kateri koli »popularen šport«. Ko se enkrat zavemo koliko truda je bilo vloženega v učenje in treniranje športa šele potem lahko spoštujemo trud, delo in predanost dvigovalk in dvigovalcev.

Olimpijsko dvigovanje uteži je šport kjer potrebujemo minimalno tri mesece in vsaj tri treninge na teden, da osvojimo najosnovnejše. Za kar koli naprednejšega pa je potrebno vložiti vsaj dve leti. Olimpijsko dvigovanje uteži se trenira vsaj trikrat na teden, če želimo videti nek minimalen napredek. Sicer pa se Olimpijsko dvigovanje uteži treniramo pet do osemkrat na teden in če slučajno meniš, da je to preveč in da telo ne more zdržati takšnega napora potem se ti niti približno ne sanja kaj se sploh trenira, ko treniramo Olimpijsko dvigovanje uteži.